45 LET LJUDSKE UNIVERZE SLOVENSKA BISTRICA

Veseli nas, da ste si vzeli čas in boste z nami praznovali. Ker so praznovanja prijetna, je dobro, če jih je več, zato smo si omislili kar dve naenkrat. So priložnost in možnost za pogled nazaj, upanje za naprej in razlog za prijeten trenutek sedaj.

Neopazno je minil 4. avgust, ko je Ljudska univerza formalno praznovala 45. rojstni dan. Takratna Delavska univerza je bila ustanovljena zato, da bi zagotavljala načrtno strokovno izobraževanje odraslih. Temu osnovnemu cilju sledimo še danes, res pa je, da se med tem časom tudi mnogo spremenilo.

S sodelavkami smo se kar prijetno nasmejale ob prebiranju podatkov o takratnih začetkih. Pripomnile so, da tudi danes ne bi imele nič proti, če bi LU imela svoj avto in šoferja, tehnika, ki bi skrbel za opremo in naprave, med drugim pa bi organizirali kino-predstave. Navdušenje nad starimi časi je upadlo, ko smo si ogledali fotografije starih ciklostilnih strojev, in čisto usahnilo ob prebiranju izjave takratnega direktorja gospoda Viktorja Suše: "... da je delovni čas pogosto trajal več kot osem ur, lotiti pa so se morali najrazličnejših del." Pogovor smo zaključile z mislijo, da se na nekaterih področjih v vseh teh letih ni čisto nič spremenilo.

Potem je padla odločitev! Poiskala bom vzporednice med takrat in danes.

• Že v 60-ih letih je bil ustanovljen oddelek OŠ za odrasle. Letos zadnjič izvajamo program osemletke, že lani pa smo prve udeležence vpisali v program 9-letke. 
• Leta 1962 smo vpisali 1. oddelek srednje ekonomske šole. Izobraževalne oblike in vsebine so se nekoliko spreminjale, vendar programa trgovec in ekonomski tehnik izvajamo še danes, saj sta poklica še vedno aktualna.
• Programi splošnega izobraževanja so bili že od vsega začetka namenjeni izboljšanju življenjske ravni prebivalstva in tako je tudi še danes. Jezikovni tečaji, šola za starše, predavanja s področja vzgoje in zdravstva so predstavljali dober temelj današnjim programom za osebnostno in strokovno rast.
• Pozorna sem postala ob podatku, da se je mnogo izobraževalnih dejavnosti dogajalo po vseh krajih naše občine. Še vedno se trudimo ostati močno vpeti v lokalno okolje in biti prepoznavni. Mnoge dejavnosti izvajamo po vseh krajih naše občine: primer so jezikovni tečaji za otroke.
• Največ nihanj, tako vsebinskih kot tudi po obsegu izvedbe, je bilo na področju družbenega izobraževanja. Prvotno najvišji delež družbeno-političnega izobraževanja se je postopoma manjšal do 80-ih let, ko je dosegel najnižji nivo. Programi politične in delegatske šole ter drugih podobnih oblik izobraževanja so v celoti zamrli do 90-ih let. Danes so v porastu programi državljanskega izobraževanja in izobraževanja za demokracijo in upamo, da bomo kmalu dosegli tako stopnjo zrelosti, kot smo jo lahko videli pri naših francoskih kolegih, ki smo jih obiskali v mesecu juniju. Tam predstavljajo tovrstni programi največji del dejavnosti ljudskih univerz.
• 90-a leta so bila razgibana tudi za Ljudsko univerzo. Preimenovali smo se, se statusno preoblikovali, na novo registrirali dejavnost, se preselili na novo lokacijo, zaposlili dve novi delavki in nenazadnje prevetrili izobraževalno ponudbo.

Kako je danes?

Ko sva z kolegico Lidijo, ki nas danes vodi skozi to prireditev, staknili glave, da napraviva načrt, me je zaupno povprašala: " Ti, kaj pa onih 1000 udeležencev letno, od kod se vzamejo, jaz jih toliko nisem videla...". Začeli sva seštevati: V programih za pridobitev izobrazbe jih je letos okoli 240, programe poklicnega in strokovnega usposabljanja letno obišče od 200 do 400 ljudi, v tečajih tujih jezikov za odrasle in otroke jih bova dodali od 400 do 500, programi za starejše odrasle, študijski krožki, Teden vseživljenjskega učenja... Ob ugotovitvi, da je številka še večja, sva ustavili preštevanje.

Samo slednji, TVU, vsako leto zabeleži okoli 500 obiskovalcev različnih prireditve. Letošnji deveti vseslovenski in osmi slovenskobistriški praznik je zopet naj: po številu prireditev, sodelujočih izvajalcev in upamo tudi obiskovalcev.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika bomo zaman iskali pojem vseživljenjski, vendar ni nobenega dvoma o tem, kaj si pod njim predstavljamo. Evropa si je zastavila smele cilje: POSTATI NAJBOLJ KONKURENČNO IN DINAMIČNO NA ZNANJU ZASNOVANO GOSPODARSTVO NA SVETU, SPOSOBNO TRAJNOSTNE GOSPODARSKE RASTI, Z VEČ IN BOLJŠIMI DELOVNIMI MESTI TER VEČJO SOCIALNO KOHEZIJO. Tudi Slovenija vztrajno stopa temu cilju nasproti, zato smo v letošnjem letu le dočakali Resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih. Sklop povezanih dejavnosti in procesov, usmerjenih v višanje kakovosti življenja posameznika, pospeševanju njegovega aktivnega državljanstva in večanju zaposlitvenih možnosti se gotovo v veliki meri nanaša na delo organizacij za izobraževanje odraslih, kakršna je naša, zato nam zagotovo ne bo zmanjkalo dela.

Kar smo slišali do sedaj, bi lahko bilo slišano tudi na kakšni drugi obletnici kakšne druge LU, od tu naprej pa smo edinstveni. Kaj nas loči od drugih podobnih inštitucij? Na začetku ideja, nato stalna skrb in danes eden od ciljev z jasno začrtanimi strategijami in projekti: OHRANJANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE. Začelo se je z idejo o usposabljanju brezposelnih oseb za stare obrti in rokodelstva. Na ta način bi skoraj pozabljeno iztrgali času in ljudem brez cilja pokazali novo pot. Več kot 100 oseb, natanko 107, se jih je usposabljalo v naših programih za krovce, vezilje, coklarje, glinarje, lončarje, turistične vodnike in animatorje in mnogi so s pomočjo novih spretnosti, znanja ter veščin našli novo zaposlitev ali izboljšali svoje življenje. Slovenjebistriške vezilje so postale prepoznavne širom Slovenije in leta 1999 dobile prvo priznanje za turistični spominek. V letu 2003 smo dobili še drugo tovrstno priznanje za naše vezene vrečke za zelišča. Posebej ponosni smo na zadnjih devet udeleženk programa usposabljanja "Rokodelnica", ki ga prav v teh dneh zaključujemo. Prvotno je program sofinanciral Zavod za zaposlovanje, danes pa je to evropski projekt Phare 2001. Izdelke ste zagotovo opazili že pred vhodom v dvorano, zelo pomemben pa tudi podatek, da se bo vseh devet oseb v dejavnosti, za katero so se usposabljale, tudi zaposlilo.

Občino Slovenska Bistrica smo skoraj v celoti pokrili s turističnimi zloženkami, ki strokovno prestavljajo zbrano gradivo na tem področju. Iz naše založniške dejavnosti naj izpostavim le še vodnik in zloženko, ki vabita v Bistriški vintgar. Posebni so tudi naši študijski krožki in, kot boste slišali, seže dober glas v deveto vas, tudi čez meje Slovenije.

Ne boste mi zamerili, da smo se pohvalili z rezultati našega dela, saj se sami najbolj zavedamo, da nas obvezujejo tudi za naprej. Trudili se bomo ostajati vedno boljši. Nekaj žlahtnega so prinesla leta, verjamemo, da smo veliko dodali ljudje, priznajte, da vam Ljudska zleze pod kožo, malo že zaradi dobre kave, najbrž pa bolj zaradi našega načrtnega prizadevanja za tkanje pravih vezi med ljudmi.

Naj končam z besedami naše predavateljice, ki je z nami vztrajala četrt stoletja, pa smo še vedno veseli njene družbe. Tako pravi gospa Rozika Špes: "Včasih moram ob srečanjih z udeleženci izobraževanja brskati po spominu, pa se ne morem spomniti imena ali obraza, vendar nič zato, saj vem, da je med nami ostalo nekaj prijaznega in lepo mi je!" Nasnidenje, ko bomo praznovali pol stoletja!

 

Direktorica LU Slovenska Bistrica

mag. Brigita Kruder