Skoči na glavno vsebino

Ugotavljanje in dokumentiranje znanja in spretnosti

SVETOVANJE PRI UGOTAVLJANJU IN DOKUMENTIRANJU ZNANJA IN SPRETNOSTI

Pojem vrednotenje označuje procese in postopke, ki odraslim omogočajo, da vrednotijo že pridobljeno znanje  in ga uveljavljajo pri nadaljnjem izobraževanju ali zaposlovanju. Pri tem se upošteva, da se posamezniki učijo na različne načine, ter priznava znanje, spretnosti in kompetence, pridobljene v formalnem izobraževanju in na delovnem mestu, tečajih, usposabljanjih ali v vsakodnevnem življenju. (Muršak, 2012).

Od leta 2021 je svetovanje pri ugotavljanju in dokumentiranju znanja in spretnosti odraslih del svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba. Zajema strokovno podporo pri ugotavljanju in dokumentiranju znanja in spretnosti, ki so jih odrasli pridobili v formalnem in neformalnem izobraževanju ter priložnostnem učenju.

Svetovanje na tem področju zajema:

  • spodbujanje in motiviranje odraslega, da se udeleži ugotavljanja in dokumentiranja;
  • spodbujanje in motiviranje, da je dejaven pri zbiranju dokazil in druge dokumentacije;
  • analizo dokumentacije;
  • vodenje odraslega skozi obe fazi;
  • zbiranje in urejanje dokumentacije ter pri presoji o njeni ustreznosti glede na namen in cilje vrednotenja;
  • predstavitev in spodbujanje uporabe sodobnih spletnih in elektronskih orodij;
  • napotitev v formalne postopke priznavanja pri pooblaščenih izvajalcih (v ocenjevanje in certificiranje);
  • predstavitev možnosti uporabe rezultatov tega procesa pri nadaljnjem izobraževanju (za lažje vključevanje v nadaljnje izobraževanje, za bolj prilagodljive načine pridobivanja temeljnih in poklicnih zmožnosti) in razvoju kariere (za nove poklicne in osebne priložnosti).

 

Svetovalci zagotavljajo v sklopu te dejavnosti odraslim podporo pri prvih dveh fazah postopka, ugotavljanju in dokumentiranju. Postopek vrednotenja sicer sestavljata še fazi ocenjevanja in certificiranja.

 

Na podlagi dosedanjih zakonskih opredelitev vrednotenja in priznavanja že pridobljenega znanja ter vpeljave tega v prakso sta se uveljavila predvsem dva temeljna namena priznavanja:

  1. za nadaljnjo udeležbo v formalnem izobraževanju: za nadaljevanje opuščenega izobraževanja, spremembo smeri izobraževanja, nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji od že dosežene izobrazbe idr.;
  2. za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK).

V praksi pa se zadnja leta razvija in uveljavlja tudi tretji namen:

  1. za evidentiranje in opis znanja ter izkušenj posameznika (kompetenc), zato da bi zagotavljali večjo prožnost na trgu dela, za osebno rast in razvijanje temeljnih zmožnosti.

Namen

Prvi namen: za nadaljnjo udeležbo v formalnem izobraževanju

V izobraževalnem sistemu je priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenega znanja namenjeno priznavanju posameznih delov javnoveljavnega izobraževalnega ali študijskega programa in s tem hitrejšemu napredovanju v sklopu izobraževalnega sistema ter zmanjševanju učnih obveznosti. 

Priznavanje lahko poteka na dva načina: s priznavanjem rezultatov neformalnega učenja pred vstopom v izbrani izobraževalni/študijski program in med izobraževanjem.

 
Drugi namen: za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK)

Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij temelji na priznavanju in potrjevanju rezultatov neformalnega in priložnostnega učenja. Njegov poglavitni namen je upoštevanje vseh tistih kompetenc posameznika, ki jih je ta pridobil zunaj šolskega prostora, ter priznanje njihove ekonomske in socialne vrednosti. 

Zadnje naj bi posamezniku omogočalo pridobivanje formalne poklicne kvalifikacije, in sicer javne listine (certifikata o NPK), ki je prenosljiva v različna delovna okolja. S tem naj bi bila omogočena večja mobilnost delavcev med sektorji in podjetji v nacionalnem in mednarodnem prostoru. Hkrati naj bi bila tako omogočena večja funkcionalna prilagodljivost zaposlenih in napredovanje na isti stopnji izobrazbe.

 
Tretji namen: za evidentiranje in ovrednotenje znanja

Z zornega kota izobraževanja odraslih so Strokovne podlage za sistemsko urejanje vrednotenja in priznavanja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja v izobraževanju odraslih (2011) pomembne, ker poleg dveh temeljnih, zakonsko urejenih namenov priznavanja (za nadaljnjo udeležbo v formalnem izobraževanju in pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij) vpeljujejo še tretji namen – ugotavljanje in vrednotenje neformalnega in priložnostnega znanja v izobraževanju odraslih: za evidentiranje in opis znanja ter izkušenj (kompetenc) posameznika – zato da bi zagotavljali večjo prožnost na trgu dela (za lažjo vnovično zaposlitev, spremembo dela, razvoj in spremembo kariere), za osebno rast (zvečanje samozavesti, zvečanje motivacije za izobraževanje in delo, boljša kakovost življenja idr.) in razvijanje temeljnih zmožnosti. 

Projekti in aktivnosti, ki jih izpeljuje Andragoški center Slovenije, razvijajo in podpirajo predvsem tretji namen vrednotenja in priznavanja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja odraslih.

POSTOPEK

Po splošni opredelitvi je vrednotenje in priznavanje (neformalnega) znanja proces, v katerem identificiramo in ovrednotimo vse posameznikove dosežke (kvalifikacije) ne glede na to, kje (v šolskem sistemu ali zunaj njega) in kako (z izobraževanjem, delom, prostovoljskimi in prostočasnimi dejavnostmi) so bili doseženi.

Vrednotenje in priznavanje že pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc poteka po vnaprej določenih standardiziranih postopkih. Sam proces je ves čas podprt z informiranjem in svetovanjem, poteka pa po tehle korakih:

  • ugotavljanje,
  • dokumentiranje,
  • ocenjevanje,
  • certificiranje.

Odrasli, ki se postopkov vrednotenja neformalno pridobljenih kompetenc udeležijo zaradi evidentiranja in opisa na različne načine razvitih in pridobljenih znanj, spretnosti in kompetenc (tretji namen), pridobijo ob koncu postopka svetovalčevo mnenje, ki vsebuje tele podatke:

  • podatke o izvajalski organizaciji,
  • podatke o kandidatu,
  • interpretacijo razvitosti kompetence,
  • kraj in datum izdaje mnenja,
  • ime svetovalca za vrednotenje ter odgovorne osebe v izvajalski organizaciji.
 

Pri svojem razvojnem delu področju vrednotenja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja Andragoški center Slovenije razvija postopek po navedenih korakih, z ocenjevanjem vred.

PRVA FAZA: UGOTAVLJANJE učnih izidov, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju

Posameznik sam in v sodelovanju s svetovalcem ugotavlja, kaj že obvlada ter zakaj in v kakšne namene lahko to uporabi.

DRUGA FAZA: DOKUMENTIRANJE posameznikovih učnih izidov, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju

Pomeni zbiranje dokazov o znanju, spretnostih in/ali kompetencah in urejanje teh na pregleden način, za določene namene idr.

Najpogostejše orodje za dokumentiranje je portfolijo/zbirna mapa učnih dosežkov/listovnik.

TRETJA FAZA: OCENJEVANJE posameznikovih učnih izidov, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju

Je proces presojanja in vrednotenja posameznikovega znanja, spretnosti in/ali kompetenc po določenih kriterijih (standardih, merilih).

Uporabljajo se različne metode in orodja: intervju, vprašalniki, testi, praktični preizkus, opazovanje na delovnem mestu, ocenjevalni centri idr. Praviloma se kombinira več metod in orodij.

FAZA 4: CERTIFICIRANJE – potrjevanje rezultatov ocenjevanja posameznikovih učnih izidov, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju, uradno priznavanje učnih izidov s podelitvijo potrdila (»certifikata«), ki je »javnoveljavno«.

INFORMIRANJE IN SVETOVANJE: V vseh fazah postopka vrednotenja mora biti odraslemu omogočeno informiranje in svetovanje.

Več informacij

(Visited 50 times, 1 visits today)
DOSTOPNOST