»Ljudska gre na zeleno!«
Kako gre predstaviti projekt »ljudska gre na zeleno« občankam in občanom? To vprašanje nam je bilo večkrat zastavljeno v medijih, zato podajamo odgovor nanj.
Projekt je del dolgoročnih razvojnih usmeritev javnega zavoda Ljudska univerza Slovenska Bistrica. Omenjene aktivnosti so morda njegov najbolj odmeven in prepoznaven del, sicer pa končni rezultat številnih prizadevanj vseh zaposlenih in strokovnjakov.
Cilji, ki so si jih zaposleni na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica zastavili pred skoraj enim letom, so naslednji:
• proizvodnja električne energije brez negativnih vplivov na okolje;
• promocija električne mobilnosti, omogočanje izkušenjskega učenja;
• omogočanje dostopa do interneta za vse prebivalce;
• učenje in ozaveščanje o uporabi obnovljivih virov energije;
• promocija „Znanja, ki izboljša življenje!“;
Navedeni specifični cilji so nastali na osnovi temeljne in strateške usmeritve zavoda, da po svojih najboljših močeh prispeva k trajnostni rabi virov in energije pri svojem delovanju, pri tem »pušča« čim manjši »odtis« v okolju in hkrati spodbuja razvoj skozi svojo primarno dejavnost– izobraževanje.
Kaj to pomeni v praksi?
Vsi naši izobraževalni dogodki so organizirani tako, da nastanejo le biološki odpadki, ki jih je mogoče popolnoma reciklirati. Poslužujemo se domačih dobaviteljev preko spletne tržnice in tako zagotavljamo visoko kakovost izdelkov in hkrati kratke dostavne verige. Skrbno načrtovan »stranski učinek« je tudi promocija lokalnega okolja in njegovih produktov, tako slovenski javnosti, kakor tudi širše.
Pri prenovi poslovnih prostorov smo vpeljali vrsto ukrepov, ki podpirajo navedene cilje.
Naj navedemo samo nekatere:
V vsakem nadstropju smo uredili »ekološki kotiček«. V njih so nameščeni koši za ločeno zbiranje odpadkov in tekoča pitna voda za zagotavljanje higienskih standardov. Odstranili smo vse posamične koše za smeti in tako dosegli, da se vsi odpadki že na izvoru zberejo ločeno v vsakem nadstropju.
To nam je omogočila uporaba sodobne tehnologije, ki opremljenost naših predavalnic postavi na zavidljivo raven. Klasične zelene table in kredo so zamenjale bele table in elektronski zasloni, ki jih upravljamo na dotik, kar znatno zmanjša potrebo po vodi in čistilih, ki so potrebna za vzdrževanje higiene v prostorih. V predavalnicah smo zamenjali stavbno pohištvo, s čimer zagotavljamo boljšo toplotno izolacijo. Namestili smo radiatorje s termostatskimi ventili, s katerimi je mogoče regulirati ogrevanje posameznega prostora. Prav tako smo namestili led svetila, ki zagotavljajo kakovostno svetlobo in hkrati porabijo znatno manj električne energije. Na »ekoloških kotičkih« so nameščena senzorska svetila, tako, da jih ni mogoče »pozabiti« prižganih, pa tudi stikal za njihov vklop ne potrebujemo. Posledično pa potrebujemo tudi manj periodičnega pleskanja umazanih sten okoli njih. Vodne armature so prav tako upravljane s senzorji. Z ureditvijo celotne sanitarne vertikale po opisanih standardih smo tako znatno zmanjšali porabo vode, pa tudi električne energije ob hkratnem zagotavljanju bolj urejenega in čistega okolja za naše uporabnike.
V okolju je seveda veliko bolj odmevala postavitev polnilnih klopi. Energetsko so samozadostne, saj delujejo na sončno energijo, dodana vrednost pa je hitri internet. Oboje, energija in dostop do interneta sta danes dobrini, brez katerih si težko predstavljamo življenje. Postavili smo dve, eno pred samo poslovno stavbo in drugo na avtobusni postaji v Ozki ulici. Odločitev se je pokazala za pravilno, saj se dnevno porabi vsa električna energija proizvedena iz sončne energije za polnjenje elektronskih naprav, prav tako pa tudi ves zakupljen internet. V povprečju dnevno uporabniki opravijo 4,5 polnitve in 6,7 krat uporabijo internet.
V zadnjih letih se je pokazala potreba po nabavi službenega vozila in to je bila zadnja faza projekta »ljudska gre na zeleno!«. Ko smo se spraševali: katerega, kako zmanjšati potne stroške v podjetju in ali ob tem lahko naredimo še kaj za lokalno okolje, smo pridobili dovolj znanja, pa tudi poguma, da smo kupili električni avto. Organiziramo testne vožnje za občane in nudimo možnost souporabe vozila za javni sektor v lokalnem okolju. Na ta način skušamo omogočiti izkušenjsko učenje, za katerega vemo, da je najbolj učinkovito. Hkrati pa potekajo številne izobraževalne, svetovalne in informativne aktivnosti na temo električne mobilnosti. Postavitev lastne polnilnice za električna vozila je seveda nujno potrebna za optimalno funkcioniranje. Tudi tukaj smo ponudili možnost popolnoma brezplačne souporabe za vse, tako občane, kakor tudi turiste ali tranzitne potnike.
Z dokončanjem »materialnega dela« projekta se pričenja zadnja faza, to je prenos znanja, ki izboljša življenje, kakor pravi naš slogan.
Izpostaviti želimo, da smo se celotnega projekta lotili strokovno in ob posvetovanju s ključnimi deležniki, vendar je potrebno dodati, da gre za popolnoma inovativne rešitve, za katere se bo šele v praksi pokazalo ali so optimalne, če že ne idealne v danih okoliščinah. Za izvedene posege imamo ključna dovoljenja. Res pa je, da smo, morali sprejeti določene kompromise. Ker smo želeli promocijo novih pridobitev umestiti v teden mobilnosti, smo se morali zadovoljiti s kovinskimi rešetkami, ki so bile dobavljive v zahtevanem roku. Obrobe dreves s kovinskimi rešetkami , ki so res nekaj centimetrov manjše, kot podobne, ki jih v mestu že imamo, so strokovno sprejemljiv, sodoben način urejanja prostora.
Vsekakor pa je prehudo govoriti o »zabetoniranju dreves«, kakor tudi preuranjeno sklepati, da bo parkiranje urejeno tako, kot je bilo ob izvajanju del in montiranju polnilne postaje, ter njenem preizkušanju. Zaradi značilnosti prometnega režima in zagat, ki nastajajo predvsem zaradi nediscipliniranih voznikov (praviloma staršev naših najmlajših), smo naročili prometno študijo, ki bo pokazala, kako najbolje umestiti parkirišče ob polnilni postaji v prostor. Vsekakor smo pripravljeni polnilno postajo tudi odstraniti, če se bo pokazalo, da javnost še ni sprejela tovrstnih novitet in ne bomo našli sprejemljive rešitve za vse.
Bo pa »ljudska« v tem primeru še dodatno prihranila, saj se bo polnila zastonj in ne na lastne stroške, kakor do sedaj. Polnjenje na lastni polnilnici nas stane 0,6€ na sto prevoženih kilometrov, na »občinski« pa nič. Vsled navedenega, bi bila vendarle škoda, če bi do odstranitve polnilne postaje prišlo, saj naš primer urejanja službenih prevozov že pozitivno odmeva v naših strokovnih krogih pa tudi širši javnosti. Na nas se obračajo tako lokalne skupnosti in javni zavodi iz področja celotne države, kakor tudi posamezniki, ki želijo več vedeti o električni mobilnosti in uporabnih rešitvah, do katerih smo prišli v našem primeru.
Avtomobil je okolju prijazen. Za primer vzemimo službeno pot do Ajdovščine, kjer smo se udeležili mednarodnega strokovnega srečanja. S klasičnim avtomobilom bi v eno smer proizvedli 5,4kg ogljikovega dioksida, kar je zgolj polovica, saj pot opravimo tudi nazaj domov. Avtomobil ni le okolju prijazen. Ljudska univerza bo z uporabo avtomobila tudi bistveno prihranila. Za službeno pot te dolžine bi porabili 69€ (cena kilometra 0,37€). Potni nalog bi tako stal 138€. Ker pa se ljudska vozi zeleno, je tako potni nalog stal zgolj 2,4€. Tako se bo naš avtomobil amortiziral že v 2,5 letih.
Stari pregovor pravi: »…da se za dobrim konjem praši!«. Privezov za konje ne bomo več postavljali, čeprav naš električni avtomobil, ki nima izpušne cevi, očitno dviga kar nekaj prahu.
mag. Brigita Kruder
direktorica LU
